Že od malih nog sem rada opazovala ljudi, prisluhnila, se rada povezovala. Vedno me je intrigirala človeška psiha, delovanje posameznika v odnosu. Privlači me živost in individum posameznika – torej jedro in bistvo. Tisto ranljivo, brez nezdravih obramb. Zase lahko rečem, da se učim ustvarjati tisto, kar sem si vedno želela in s čimer diham.
Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Gre za pristop, ki je globinski, psihoanalitičen in dinamski. Telo je naša psiha in pri tem pristopu izhajamo iz njega. Telo je naš implicitni spomin in s tem naš zemljevid od spočetja in še nazaj, do danes. Zemljevid, ki omogoča prepoznavanje in zdravljenje simptomatike, prav tako vzroka. Je kreativen pristop, ki dopušča igro in ustvarjanje, da postanemo vse tisto, kar smo.
Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Psihoterapija je proces, kjer klient/-ka dobi korektivno izkušnjo. Le tako lahko preseže dosedanje vzorce, ki ga onesrečujejo in zaustavljajo, zaradi katerih so njegovi odnosi nezadovoljujoči, in se tako poda v spremembo. V psihoterapiji postaja kreativen, razprostran in zrel za te spremembe. Ob vsem tem je poleg terapevt/-ka, ki skozi vso to transformacijo zdrži in klienta drži.
Lea Bernik, hvala za vaše odgovore.