Za študij sem se odločila zelo spontano in intuitivno, ne da bi se takrat zavedala, kako globoko in osebno transformativno potovanje bo to. Ne vem točno, kako je informacija o tem študiju sploh prišla do mene, se pa spomnim, kako sem prijavo brez posebnih pričakovanj oddala prek slabega wifi-ja v hostlu na svojem prvem solo potovanju po Gruziji. Šla sem z namenom razumeti druge in jim pomagati k boljšem življenju, a sem morala najprej dodobra spoznati sebe, kar še vedno nenehno počnem, saj je to življenjski projekt.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Relacijska družinska terapija (RDT) združuje sistemske teorije s teorijo navezanosti. Izhaja iz razumevanja, da posameznika v temelju najbolj oblikujejo družina in odnosi, v katerih je odraščal. Zgodnje izkušnje in družinski vzorci se vtisnejo globoko v nas in pogosto nezavedno vplivajo na to, kako danes doživljamo sebe in druge – zato se pogosto nezavedno znajdemo v podobnih čustvenih vzorcih in odnosih.
V terapiji se zato vračamo k tem zgodnjim odnosom – med njimi tudi k bolečim ali travmatičnim izkušnjam ter družinskim vzorcem, ki se lahko prenašajo iz generacije v generacijo. Cilj je, da jih prepoznamo, predelamo in jim damo nov pomen in prostor v našem življenju. S tem razvijamo večjo čustveno zrelost, notranji mir in sposobnost, da bolje uravnavamo svoja čustva.
Terapevt ustvari varen in spodbuden prostor, kjer lahko postopoma zdravimo stare rane in gradimo nove, bolj zdrave načine povezovanja. Tako se v nas začnejo oblikovati trajne spremembe –– več občutka miru, več svobode v odnosih ter več zmožnosti za zadovoljno in polno življenje.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Občutek, da bi še malo počakali, da se stvari morda kar uredijo same od sebe, je popolnoma normalen. Četudi nam je v neki situaciji težko, je lahko strah pred spremembo, pred novim in neznanim, včasih tako velik, da nas ustavlja. A treba je narediti le prvi korak, potem pa se proces začne odvijati sam … Prepričana sem, da boste po koncu terapevtskega procesa pogledali nazaj s ponosom, da ste prevzeli odgovornost za svoje življenje, in z zadovoljstvom, kam vas je to pripeljalo. Pogumno na pot!