K intervjuju smo povabila Gašperja Lesarja, specializanta psihoanalitične psihoterapije, da bi še bolje spoznali njegovo delo.

Kako to, da ste se odločili postati psihoterapevt?

Menim, da sem se na psihoterapevtsko pot podal že z izbiro prvega študija, socialnega dela. Tam sem se začel spoznavati s človekom v vsej svoji razsežnosti in opazil, da se želim bolj posvetiti psihološkim, duševnim in čustvenim vidikom. Dejanski vstop v svet psihoterapije je predstavljala ena izmed najpomembnejših odločitev mojega življenja, osebna psihoterapija oz. psihoanaliza. Pričel sem pot samospoznavanja in sprejemanja, obenem pa hitro ugotovil, da želim nadaljevati študij na področju psihoanalitične psihoterapije. Od takrat dalje z vsakim novim znanjem in izkušnjo (p)ostajam vse bolj prepričan, da je bila to prava izbira in da želim temu posvetiti svoje življenje.
 

Kaj je še posebej značilno za vaše delo, bi lahko rekli, da se po čem razlikujete od drugih psihoterapevtov?

Vprašanje razlikovanja se mi zdi  zelo nehvaležno vprašanje, saj je delo ostalih kolegov zelo težko spoznati. Lahko pa povem, da se pri svojem delu ne držim trdno le teoretičnih temeljev moje psihoterapevtske šole, temveč se prilagajam vsakemu človeku posebej in uporabljam vsakršno znanje, ki lahko koristno vpliva na sodelovanje. Z veseljem prisluhnem tudi starejšim kolegom in profesorjem ter se poskušam učiti iz njihovih izkušenj. Raziskave zadnjih vse bolj kažejo pomembnost odnosa za zdravljenje, čemur tudi sam posvečam največ pozornosti.

Kaj vaši klienti najbolj cenijo pri vas?

Verjamem in želim si, da lahko vsak človek od mene dobi, posledično pa ceni, točno tisto, kar potrebuje in mu je v teku življenja najbolj primanjkovalo, naj bo to občutek slišanosti, sprejemanja, neobsojanja, ljubezni ali česa drugega. Želim si, da ljudje dobijo občutek in izkušnjo, kako je biti v polnem odnosu in s tem, v samem bistvu občutek, kako je biti človek.

Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapije , a ve, da jo potrebuje?

Človek, ki že ve, da potrebuje psihoterapijo, je po mojem mnenju že opravil veliko pot, ki čaka vsakega, ki se poda v ta težek, a izredno koristen proces. Zadnji korak predpriprave je le še izbira psihoterapevta. Menim, da je potrebno čim bolj poslušati sebe, na koncu pa bo vsak prispel točno tja, kamor mora in kjer bo lahko pričel to zanimivo pot samospoznavanja.


Kam usmerjate svoja zanimanja in interese v prostem času, imate kakšen zanimiv hobi?

Prosti čas zelo rad izkoristim za preživljanje časa z družino, obenem pa ga poskusim izkoristiti tudi za nabiranje novih znanj. Rad berem knjige z različnim tematikami, pogledam dober film ali serijo, se ukvarjam s športom. V zadnjem času pa sem obudil staro otroško željo po igranju klavirja, ki se ga počasi, od začetka učim in ob tem ugotavljam, da resnično ni nikoli prepozno za usvajanje novih veščin.

Gašper Lesar, hvala za odgovore.

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 9, oktober 2022

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se