Od nekdaj me je nagovarjalo delo z ljudmi in želja, da bi lahko bila v oporo posameznikom v stiski. Blizu mi je poslušanje, razumevanje in sočuten stik z drugim človekom.
Skozi svoje poklicne izkušnje in tudi osebno življenje sem vedno bolj spoznavala, kako pomembno je imeti ob sebi nekoga, ki zna prisluhniti brez obsojanja in ustvariti varen prostor. Ob tem pa mi študij psihoterapije pomeni tudi pot osebne rasti – delo na sebi, ki se pravzaprav nikoli ne zaključi. Ta notranji proces mi omogoča globlje razumevanje sebe in drugih ter me podpira pri delu s klienti.
Preplet moje osebnosti, vrednot in življenjskih izkušenj me je postopoma vodil do odločitve za študij psihoterapije, kjer sem lahko svojo naravno usmerjenost nadgradila s strokovnim znanjem in poglobljenim razumevanjem človeka.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Psihoterapija je proces, ki je za vsakega posameznika edinstven. Zato mi je pomembno, da se uglasim prav na vas – na vašo zgodbo, vaše doživljanje in vašo trenutno življenjsko situacijo.
Pri svojem delu izhajam iz logoterapevtskega in kognitivno-vedenjskega pristopa. Logoterapija v ospredje postavlja vprašanje smisla – kaj vam je zares pomembno in kaj vas podpira tudi v težjih obdobjih. Kognitivno-vedenjski pristop pa pomaga prepoznavati in spreminjati miselne vzorce ter vedenja, ki vas lahko ovirajo.
Skupaj raziskujeva, kaj se dogaja tukaj in zdaj – v vaših mislih, čustvih, telesu in odnosih – ter iščeva majhne, konkretne korake k spremembi. Verjamem, da ima vsak človek v sebi notranje vire za rast in spremembo.
V procesu vam nudim varen, spoštljiv in neobsojajoč prostor, kjer ste lahko takšni, kot ste. Tempo prilagajava vam – in pogosto je že izkušnja, da ste slišani in sprejeti, pomemben korak k večjemu notranjemu miru.
Pogovori so zaupni, moje delo pa poteka pod strokovno supervizijo in v skladu z etičnimi standardi.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Če oklevate, je to popolnoma v redu. Veliko ljudi čuti strah, negotovost ali dvom – to je naraven del poti.
Morda v vas že obstaja tisti tihi občutek, da bi si želeli nekaj v svojem življenju drugače, bolj mirno, bolj v stiku s sabo. Psihoterapija ni zato, ker bi bilo z vami kaj narobe, ampak zato, ker si zaslužite razumeti sebe in živeti bližje sebi.
Ne čaka vas obsojanje ali iskanje napak, ampak prostor, kjer ste lahko takšni, kot ste – slišani, sprejeti in razumljeni.
In včasih je že prvi korak – odločitev, da poskusite – začetek nečesa novega.