Vodila me je želja po globljem razumevanju človekove notranje izkušnje in tega, kako se pretekli odnosi in doživljanja tiho prenašajo v sedanjost. Psihoanalitični študij sem izbrala, ker omogoča ustvarjanje prostor za počasno, poglobljeno raziskovanje in razumevanje sprememb, ki se ne zgodijo čez noč, ampak skozi čas in odnos.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Pri sodobnem psihoanalitičnem delu gre za poglobljen, dolgoročnejši proces, v katerem se ne ukvarjamo le s simptomi, temveč z njihovim ozadjem in pomenom. V psihonalitičnem prostoru ima osrednje mesto odnos, ki se med terapevtom in klientom postopoma oblikuje, saj prav v njem pogosto oživijo stare izkušnje in vzorci. Skozi čas, z vztrajnim in varnim pogovorom, se odpirajo možnosti za globlje razumevanje sebe in trajnejše spremembe.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Oklevanje je razumljivo — pogosto varuje nekaj zelo občutljivega. Oklevanje je že del procesa. . Psihoterapija ni znak šibkosti, temveč prostor, kjer si lahko prvič dovolite biti resno slišani. Psihoterapija ni hiter odgovor, temveč povabilo v dialog s seboj, v katerem ni treba vedeti, kje začeti; dovolj je, da nekdo posluša.