Težave povezane s prehranjevanjem

Ekranček, ekranček na telefonu povej, kdo ima največ všečkov doslej?

Kakšni so vzroki za motnje hranjenja:

• Biološki vzroki: Nagnjenost k pridobivanju teže, različni vzroki, ki so pogojeni z dednostjo.
• Psihološki vzroki: Perfekcionizem, čustvena nestabilnost, nizka samopodoba, depresija, anksioznost, neustrezni odnosi v družini.
• Sociokulturni vzroki: Pritisk družbe, medijsko vsiljevanje idealnega videza, poudarjanje vitkosti, nerealne zahteve in pričakovanja od žensk in njihovega videza, nesprejemanje naravne oblike telesa

Katere vrste motenj hranjenja poznamo?

Poznamo tri osnovne vrste:

• Anoreksija: značilna je velika izguba telesne teže, stradanje,velja za najbolj uničujočo in smrtonosno bolezen.

• Bulimija: značilno je zaužitje velikih količin hrane naenkrat, čemur sledi bruhanje in pretirana vadba.

• Kompulzivno prenajedanje: zaužitje velike količine hrane v zelo kratkem času, oseba želi v določenem trenutku prenehati jesti, a se ne more obvladati, zato je hitreje kot običajno, dokler ne občuti neprijetne napihnjenosti in sitosti.

in tri nespecifične motnje:

• Ortoreksija: posamezniki, ki se odločijo za kakovostnejšo prehrano, uživajo le zdravo in čisto hrano, se izogibajo čisto vsaki vrsti hrane, ki vsebuje škodljive snovi, tudi najmanjšo količina umetnih barvil, arom, sladkorja itd.
• Manoreksija: značilna predvsem za moške, ki so obsedeni s telovadbo in prekomernim uživanjem beljakovinskih pripravkov za pridobitev čim večje mišične mase.
• Pregoreksija: značilna za nosečnice, ki nadzorujejo svojo telesno težo med nosečnostjo s pretirano vadbo (tudi v zadnjem obdobju nosečnosti) ali z nenormalno potrebo po hitrem hujšanju po porodu.

Kako prepoznamo motnjo hranjenja, katere so značilnosti na katere moramo biti pozorni in kdo potrebuje strokovno pomoč?

Glavni simptomi so:

• Nizka samopodoba
• Spremenjen odnos do hrane
• Negativna podoba telesa

Kakšne so misli?

• Preobremenjenost s hrano skozi ves dan: oseba je pozorna na to, kaj bo jedla, koliko, kdaj, kje, šteje kalorije, hrano deli na dobro in slabo, dovoljeno in prepovedano, na jedilniku je pretežno sadje in zelenjava.
• Ugotavljanje lastne vrednosti po videzu: če sem suh, sem tega vreden, če nisem suh, nisem tega vreden.
• Nizka samopodoba, perfekcionizem, črno-belo razmišljanje: vse ali nič.
• Pripisovanje lastnega neuspeha telesni teži.

Kakšna so čustva?

• Dojemanje telesa je izkrivljeno, oseba se obremenjuje s svojim videzom, se vidi debelejša, kot je v resnici, ni zadovoljna z deli ali celim telesom, prisoten strah glede pridobivanja teže.
• Spopadanje z neprijetnimi čustvi in težavami pri uživanju hrane: nenasitnost, prenajedanje ali pretirana kontrola vnosa hrane.
• Občutek izgube nadzora pri prehranjevanju, še posebej, če oseba uživa prepovedano hrano, in občutek krivde po obroku.
• Močan občutek krivde, če ne posvetite dovolj časa, izgubi telesne teže.
• Nagnjenost k pretiranemu nadzoru čustev ali nenadnim nihanjem razpoloženja, tesnobi in depresiji, umik iz socialnega okolja, umik vase.

Kako se oseba vede?

• Nadzoruje vnos hrane, se izogiba določeni hrani ali hrani nasploh, ima strogo dieto ali uživa prekomerno količino hrane. Pripravlja jedi za druge, zase pa ne. Se izogiba praznikom, ki so povezani s prehrano.
• Izčrpavanje telesa z vadbo z namenom hujšanja, ob tem ni pomembno, kako se oseba počuti, ali ima morebitne poškodbe, zmore ali ne zmore.
• Občasno bruhanje po obrokih ali razmišljanje o bruhanju, uporaba najrazličnejših odvajal in sredstev za hujšanje.
• Pogosti odhodi na stranišče po obroku in puščanje tekoče vode za prikrivanje zvoka bruhanja.
• Pogosto tehtanje, večkratni začetki in prekinitve diet, nenadne spremembe teže, v kratkem času izguba 10 ali več kg.
• Izogibanje obrokom v družbi, prehranjevanje na skrivaj.

Vsaka od teh motenj hranjenja predstavlja specifično težavo, ki jo je treba zdraviti, zdravljenje motenj hranjenja pa je skorajda vedno uspešno, če ga začnemo pravočasno.

Kam se lahko obrnemo po pomoč in kakšne vrste pomoč?

Najpomembnejša oblika zdravljenja motenj hranjenja je psihoterapija, ki ne pomaga le pri odpravljanju in obvladovanju simptomov, ampak tudi prepoznati njene vzroke ter posledično spremeniti doživljanje posameznika, njegove vzorce, načine spoprijemanja s težavami, okrepiti samozavest in vzpostaviti zdrav način življenja.