Starševska izgorelost

Izgorelost je stanje psihične, fizične in čustvene izčrpanosti, ki ga povzroči dolgotrajen ali ponavljajoč stres. To je stanje, ko nam manjka energije za delo in življenje, ter v katerem se nam zdi, da nimamo več kaj dati. Ker ne nastane čez noč, imamo veliko možnosti, da ga pravočasno prepoznamo in ustavimo ali še bolje preprečimo. Čeprav je najpogosteje  posledica težav v službi, se lahko pojavi tudi na drugih področjih življenja, kot so starševstvo ali partnerski odnosi.



Ob začetku novega šolskega leta in po pandemiji COVID-19, stanje izčrpanosti prihaja ponovno v ospredje. Nov način življenja s spremenjenimi okoliščinami nas je pahnil v do sedaj neznane razsežnosti stresa. V času pandemije je bilo na starše potisnjeno pričakovanje, da bodo poleg že obstoječih vlog starša, zaposlenega, partnerja, … prevzeli še  vlogo učitelja. Starši so imeli tako vse manj prostega časa, manj so se družili s prijatelji, manj so se gibali, saj so se njihovi dnevi odvijali z veliko hitrostjo. Vsak starš si želi biti  dober starš in si prizadeva narediti vse kar je v njegovi moči, da svojemu otroku omogoči zdrav celosten razvoj. Starši, ki veliko delajo in so skozi dan precej aktivni, se na podoben način lotevajo tudi starševstva.

Obremenjeni starši pogosto preobremenijo svoje otroke z množico aktivnosti in jim pustijo le malo prostega časa za igro in svobodno raziskovanje narave. Istočasno pa obremenijo tudi sebe, saj so ravno oni tisti, ki želijo otroku vse to nuditi in se na nek način sami »zasužnijo«.

Starši pozabijo na pomembno dejstvo, da starševstvo vključuje učenje otroka za življenje. Zato je pomembno, da je starš fizično in psihično prisoten, da se zmore v tistem času, ko je z otrokom, sočutno odzvati, biti razumevajoč, mu nuditi tolažbo in podporo, mu dati pozornost ter občutek varnosti, sprejetosti in ljubljenosti. Ga učiti prevzemanja odgovornosti in čutenja. Prav slednje je namreč pomemben del vzgoje otroka, saj otroku omogoča, da se razvije v zdravo, čustveno zrelo osebo in se bo kot odrasel bolje soočal z vsakdanjimi situacijami in izzivi. Čas, ko je otroku dolgčas, je najbolj ustvarjalen čas, saj ko otroku postane neprijetno, ker ne ve, kaj naj sam s seboj, bo začel aktivno razmišljati, kaj želi in kako lahko to naredi. Ob tem bo imel priložnost in možnost razvijati svoje potenciale.


Kako naprej drugače

  1. Dvomite! Dvom je dobrodošel, saj se pojavi takrat, ko naše potrebe niso v celoti zadovoljenje in nismo dobro. Po novem je lahko dvom vaš znak, da se ponovno vprašate kaj  potrebujete.
  2. Obupajte nad starimi prepričanji in idejami kaj je dobro za vas. Ni lahko, traja nekaj časa, je pa mogoče! Res je, da ste dosedanja prepričanja »vadili« vrsto let, vendar je istočasno pomembno vaše opažanje, da tako ne zmorete več naprej, ker se izčrpavate na tej poti. In to spoznanje ima veliko vrednost.
  3. Vprašajte otroka kaj potrebuje. Odgovor, ki ga boste prejeli vam bo pomagal najti svoje mesto ob njemu. »Osvobodili« se boste ideje odgovornosti, da morate vi zanj vedeti kaj potrebuje in hkrati bo otrok dobil prostor za izražanje, bo slišan, upoštevan in sprejet.
  4. Pogovorite se z otrokom o vašem počutju, ker okrevanje po izgorelosti traja dlje časa in ga boste težko skrili pred njim. Hkrati je iskrenost pomembnejša od molka, saj si bodo otroci ob pomanjkanju informacij s svojimi mislimi ustvarili katastrofo.
  5. Naj bo telo vaš kompas in zaupajte mu! Nujno je, da začnete s telesom sodelovati. Tako boste imeli možnost prepoznati kdaj ste zadovoljni, utrujeni, preobremenjeni, spočiti.
  6. Pogovorite se z zakoncem, sostaršem, partnerjem, prijateljem ali terapevtom. Pojasnite, kako se počutite. Lahko, da boste občutili sram ob priznanju, da ste preobremenjeni in da nečesa ne zmorete, ter krivdo, da sebi dajete prednost. Vendar vedite, da ni nič sramotnega v tem, da ste človek in želite bolje poskrbeti zase.
  7. Bodite skrbni do sebe. Čeprav se včasih morda sliši nemogoče, je pomembno, da si vsak dan vzamete nekaj minut samo zase. In bodite vztrajni pri tem! Tako se boste učili razumevanja in sočutja do sebe.
  8. Počivajte. Dovolite si vzeti nekaj minut za počitek. Nekajminutni dremež lahko deluje obnovitveno in pomaga pri zmanjševanju stresa. Hkrati lahko izboljša vašo osredotočenost in vam pomaga bolje uravnavati svoja čustva.
  9. V kolikor imate možnost zgradite podporno mrežo. Moderna družba ponuja vrsto načinov kako biti boljši, kaj vse doseči in imeti. Pa vam ni treba ravno vsemu temu tudi slediti. Predlagam, da zaupate svojemu telesu, ki dobro ve kaj je dobro zanj, torej za vas. Izbira veselja, radosti in miru, ki ju boste delili s seboj in svojimi bližnjimi.




Mirjana Nadjalin,
Specializantka realitetne psihoterapije


Morda bi vas zanimalo tudi:
Stres
Postavljanje meja ali izsiljevanje pri otrocih
Partnerska terapija


Prenesi eRevijo

Zgodbe iz psihoterapevtskega naslonjača

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se