Pa vseeno so med nami ljudje, ki poletje doživljajo na zelo drugačen način. Ljudje, ki se v zgornjem opisu sploh ne prepoznajo, ali pa jim celo opis sam sproži občutke tesnobe, nelagodja in žalosti.
Morda je težko verjeti, da je letni čas, ki se zdi tako svetel, topel in optimističen, lahko za nekatere tako zelo čustveno naporen. Takšno doživljanje lahko povezujemo s pojavom tako imenovane poletne depresije.
Gre za sezonsko obliko depresije, ki navadno traja od pozne pomladi pa do prvih jesenskih tednov. Spremljajo jo občutja tesnobe, nespečnosti, neješčosti, žalosti, neprijetne vznemirjenosti in v skrajnih primerih tudi samomorilne misli.
Takšnim osebam običajno služba ali šola predstavljata neko varno rutino – tisto eno zanesljivo stalnico, ki se je lahko oklenejo kot skale sredi razburkanega morja. Ko je ta rutina skozi dopust oz. počitnice »odvzeta«, lahko privede do zgoraj opisanih občutij in pa neke vsesplošne izgubljenosti.Tekom svoje prakse sem se že srečala s kar nekaj klienti, ki so opisovali svoja poletna depresivna doživljanja na najrazličnejše načine. Pri nekaterih so se pojavljali tudi fizični problemi (npr. hude bolečine v želodcu in prsnem košu), ki pa jih je prvi jesenski veter odpihnil stran.
Klienti pogosto opisujejo, da imajo občutek, kot da bi v poletnih mesecih morali čutiti srečo in brezskrbnost. Ker pa to dvoje ne pride kar samo od sebe, se potem počutijo še slabše, saj imajo občutek, da jim cel svet okoli njih avtomatično sporoča, da je z njimi nekaj narobe, ker tega, kljub obilici na videz pozitivnih dražljajev, ne čutijo.Nemalokrat so tesnobni in otožni občutki še dodatno potencirani s strani družbenih medijev. – Na primer človek, ki sedi doma sam, za računalnikom, vidi idilično fotografijo nekoga s širokim nasmehom, s pisanim koktejlom v roki, ki sedi na ograji, pod njim pa se razteza prelep grški otok in turkizno morje. Takrat bo ta oseba tudi sama najverjetneje začutila željo po podobni izkušnji.
Ne gre za zavist in željo po identični lokaciji, marveč gre bolj za neko željo po samem izkustvu te sreče, ki jo vidijo na fotografiji.
Česar pa pogosto ne vidijo, je resnično ozadje te iste slike, kjer osebi (navkljub lepemu trenutku) od vročine po hrbtu polzijo za lešnik velike potne kaplje, led v koktejlu se je že davno stopil, ker je bilo potrebnih vsaj dvajset pritiskov na sprožilec, preden je bila slika popolna, samo sedenje na ograji pa je postalo zaradi pikov žuželk že sila neudobno. Na zaslonu je vidna le popolna podoba, ki marsikoga lahko pahne v obup, ker sam nima podobnega izkustva. To seveda ne pomeni, da je kar vsak, ki postane otožen ob pogledu na lepo sliko, depresiven. Gre le za povečano stopnjo neprijetnih občutkov (osamljenost, nepovezanost, nezadostnost …), ki jih oseba nosi v sebi že od prej.Če se oseba zaveda, da je nagnjena k sezonski depresiji, je dobro, če se na to pripravi, še preden slednja udari.
Lina Ogris, Certificirana psihoanalitična psihoterapevtka
Morda bi vas zanimalo tudi:
Depresija
Odvisnost od interneta
Kdaj na svetovanje in kdaj na psihoterapijo?