Perfekcionizem

Besedo perfekcionizem pogosto srečamo v vsakdanjih kontekstih in ji lahko pripisujemo različne konotacije. Včasih jo (predvsem v delovnem okolju) jemljemo celo kot nekaj pozitivnega in koristnega, vendar ima v psiholoških vedah ostrejši pomen.

Perfekcionizem je osebnostna lastnost, ki je lahko v ekstremih škodljiva. Čeprav sam po sebi ne velja za duševno bolezen, je pogost dejavnik pri številnih duševnih motnjah, zlasti pri tistih, ki temeljijo na kompulzivnih mislih in vedenju, na primer obsesivno-kompulzivni motnji in obsesivno-kompulzivni osebnostni motnji.
Strokovnjaki definirajo perfekcionizem kot kombinacijo pretirano visokih osebnih pričakovanj in preostro kritičnih samoevalvacij. Vodijo ga primarno notranji pritiski, kot je strah pred neuspehom ali ostro sodbo, poleg tega pa so verjetno na delu tudi socialne komponente, saj so perfekcionistične tendence med mladimi v zadnjih tridesetih letih znatno povišale. Pri tem ima glavno vlogo večja šolska in profesionalna konkurenca skupaj s prisotnostjo socialnih omrežij in škodljivih družbenih primerjav, ki jih izzovejo. Perfekcionisti postavljajo nerealno visoka pričakovanja do sebe in drugih, hitro najdejo napake in jih ocenjujejo nesorazmerno kritično. Zaradi strahu pred neuspehom pogosto odlašajo z začenjanjem projektov, odvračajo komplimente in pozabijo proslaviti svoj uspeh.

Perfekcionizem se manifestira v treh glavnih domenah.  Vase usmerjen perfekcionizem se kaže kot nerealna želja in hrepenenje posameznika po lastni popolnosti; v druge usmerjen perfekcionizem pomeni vsiljevanje nerealno visokih standardov popolnosti drugim; družbeno pogojen perfekcionizem pa vključuje zaznavanje nerealnih pričakovanj o popolnosti od drugih.

 

Nevarnosti perfekcionizma za zdravje

Perfekcionizem lahko drastično vpliva na naše duševno in fizično zdravje. Posebej nevaren je družbeno pogojen perfekcionizem, saj posamezniki verjamejo, da je njihovo socialno okolje pretirano zahtevno, da jih drugi obsojajo in da morajo za odobritev pokazati popolnost.
S perfekcionizmom so pogosto povezane številne duševne težave, kot so anksioznost in tesnoba, kronični stres, depresija, motnje prehranjevanja, bipolarna motnja in samomorilne misli. Poleg tega lahko nastopijo tudi fizični simptomi, kot na primer visok krvni pritisk ter bolezni srca in ožilja.
Splošna funkcionalnost in spopadanje z vsakdanjimi obremenitvami lahko postaneta izjemno težavna, saj so pretirano perfekcionistično naravnani ljudje ves čas ujeti v boju z nekakšnim strogim notranjim glasom, ki jim nikoli ne dopusti, da bi se počutili, kot da so dovolj dobri.

Kaj lahko storimo?

Spopadanje s tovrstnimi iracionalnimi pričakovanji in standardi je izjemno težko, vendar vseeno obstajajo številni načini obvladovanja notranjih pritiskov. Pri tem je ključnega pomena sočutje do sebe, praksa prijaznosti do sebe, ki konsistentno zmanjšuje negativne učinke maladaptivnega perfekcionizma. Sočutja do sebe se namreč lahko učimo skozi različne oblike psihoterapije, ki ljudem pomagajo zaznati ostra prepričanja o sebi in jih postopoma spremeniti.
Veliko vrednost lahko nosi tudi soočanje z dejstvom, da je doseganje popolnosti zelo težko, oziroma praktično nemogoče in da morda ne bo vedno možno doseči čisto vseh ciljev na zadanem nivoju. Obenem pa opustitev primerjalne miselnosti lahko pomaga da nam dosežki zadostujejo brez da bi bili ob tem obremenjeni z nekim nemogočim popolnim idealom. Tega se lahko lotimo skozi različne prakse čuječnosti in pozornosti na dani trenutek, uporabo sočutnega samogovora in izpodbijanjem negativne presoje samih sebe. Ključno je zavedanje, da sta prizadevanje in trud lahko vredna in zadovoljiva, tudi če izid ni popoln.

 

Oglejte si
naše terapevte, ki vam lahko nudijo podporo

 

Morda bi vas zanimalo tudi: 

Prepoznajte znake, ki vodijo k izgorelosti

Stres na delovnem mestu

 


 


 



Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 15, poletje 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se