Kaj so impulzi in kaj impulzivnost?
Impulzi so spontani notranji vzgibi, ki nas spodbudijo, da nekaj naredimo, rečemo ali se kakorkoli drugače odzovemo. Na splošno imajo pozitiven učinek, vse dokler ne postanejo preveč intenzivni in nas vodijo v impulzivna vedenja ali odzive.Impulzivnost opredeljujemo kot hitro, nepremišljeno vedenje, pri katerem reagiramo, še preden razmislimo o posledicah. V vsakdanjem življenju se lahko kaže kot prekinjanje sogovornika, nenadne odločitve ali čustveni izbruhi. V kliničnem kontekstu pa je izrazitejša impulzivnost lahko eden izmed znakov ADHD, bipolarne motnje ali mejne osebnostne motnje.
Naštejmo nekaj pogostih impulzivnih vedenj:
- pogosto prekinjanje drugih sredi pogovora,
- hitre odločitve (selitev, ločitev, nakupovanje),
- hitra pomoč osebi v stiski,
- rizična vedenja (samopoškodbeno vedenje, prehitra vožnja, rizične športne aktivnosti, nezaščiteni spolni odnosi,…),
- nenadni »čustveni izbruhi«,
- spontano izražanje hvaležnosti,
- nenadna prekinitev odnosov,
- hitro menjavanje aktivnosti, brez zmožnosti, da bi jih zaključili.
Kaj so pozitivne plati impulzivnosti?
Čeprav ima impulzivnost nemalokrat negativen prizvok, ima tudi svojo pozitivno plat.- Spontanost in ustvarjalnost: Hitro odzivanje lahko vodi do novih idej ali kreativnih rešitev, kar se pogosto kaže na področju umetnosti in glasbe.
- Izkoriščanje priložnosti: Hitre odločitve lahko, predvsem v nepredvidljivih situacijah, prinesejo uspeh. Zato je dobro, da si včasih dovolimo tvegati in videti, kam nas bo to pripeljalo.
- Zabava: Spontana odločitev za izlet ali sprejem povabila na praznovanje lahko prekine morebitno rutino ter prinese nov vir veselja in energije.
- Prilagodljivost: Hitri odzivi so koristni v kriznih trenutkih, ko lahko v nevarnih situacijah zaščitimo sebe ali druge.
Kakšne so posledice impulzivnosti?
- Zdravstvene težave: Pojavijo se v primeru zlorabe psihoaktivnih snovi, samopoškodovanja, nezaščitenih spolnih odnosov ali motenj hranjenja.
- Občutki krivde in sramu: Po impulzivnem dejanju se oseba pogosto sooča z občutki krivde in sramu. Ti občutki se lahko stopnjujejo do točke, ko postanejo premočni in frustrirajoči, kar znova vodi v impulzivno vedenje, s čimer se krog impulzivnosti sklene.
- Težave v medosebnih odnosih: Pogosti čustveni izbruhi lahko povzročijo napetosti in konflikte, kar zmanjšuje občutek varnosti in zaupanja.
- Težave z duševnim zdravjem: Ponavljajoča impulzivna vedenja, ki začnejo vplivati na kakovost življenja, lahko prispevajo k razvoju simptomov depresije, anksioznosti in drugih težav na področju duševnega zdravja.
Kako si lahko pomagamo pri kontroli impulzov?
- Stop tehnika: Preden reagiramo, trikrat globoko vdihnimo in preštejmo do deset.
- Odlaganje impulzov: Pred večjimi odločitvami (nakupovanje, menjava službe, selitev,…), odločitev preložimo za 24 ur.
- Prepoznavanje sprožilcev: Opazujmo situacije, ki v nas sprožijo impulzivni odziv. Pri tem skušajmo biti pozorni na to, kaj se v nas dogaja pred, med in po impulzivnem odzivu.
- Sublimacija: Skušajmo najti aktivnosti (vadba, umetnost, zapisovanje dnevnika…), ki nam pomaga, da impulz izrazimo na drugačen način.
- Iskanje podpore: O našem načrtu za kontrolo impulzov povejmo osebi, ki ji zaupamo.
- Vprašanja za samorefleksijo:
- V katerih situacijah reagiram impulzivno?
- Kako se počutim pred, med in po impulzivnem odzivu?
- Kaj je namen impulzivnega odziva?
- Katerih občutkov se želim z impulzivnim odzivom rešiti?
- Kaj mislim, da bi se zgodilo, če se ne bi odzval/a impulzivno in kako bi tak odziv izgledal?
Kako pri razumevanju impulzov in impulzivnosti pomaga psihoanalitična psihoterapija?
V psihoanalitični psihoterapiji se usmerimo v raziskovanje zgodnjih izkušenj in odnosov, ki so oblikovali naš način shajanja s čustvi. Ko začnemo slišati, kaj nam naše impulzivno vedenje pravzaprav sporoča, se krepi sposobnost samorefleksije in notranjega nadzora.Sčasoma klient impulzivnega vedenja ne potrebuje več, saj skozi terapevtski proces in odnos razvija kapaciteto za samorefleksijo, samopomiritev, občutek notranje varnosti ter zaupanje, da lahko zdrži tudi ob neprijetnih občutkih.
Maša Pupaher, mag. psihologije in spec. psihoterapije
Mora bi vas zanimalo tudi:
Težava, ki je lahko koristna
Kako občutke krivde preoblikovati v sočutje do sebe?
Osebna rast
Viri:
American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). American Psychiatric Publishing.
Fonagy, P., Gergely, G., Jurist, E. L., in Target, M. (2002). Affect regulation, mentalization, and the development of the self. Other Press.
Kernberg, O. F. (1975). Borderline conditions and pathological narcissism. Jason Aronson.
Linehan, M. M. (1993). Cognitive-behavioral treatment of borderline personality disorder. Guilford Press.
Patton, J. H., Stanford, M. S., in Barratt, E. S. (1995). Factor structure of the Barratt Impulsiveness Scale. Journal of Clinical Psychology, 51(6), 768–774.
Greenberg, J. R., in Mitchell, S. A. (1983). Object relations in psychoanalytic theory. Harvard University Press.