Razlika med coachingom, svetovanjem in psihoterapijo?

Marsikdo se sprašuje, katera vrsta storitve bi bila najbolj primerna za njegove težave. Psihoterapija, psihološko svetovanje ali coaching? Marsikdo tudi ne ve, kakšna je razlika med temi storitvami. Pripravili smo kratko razlago posameznih pojmov.


COACHING


Pri coachingu gre za eno modernejših oblik pomoči, ki se je razvila iz koncepta športnega trenerstva. V poznih osemdesetih letih preteklega stoletja se je najprej uveljavil predvsem v poslovnem svetu, do danes pa se je razširil tudi na področje izobraževanja, karierne orientacije in osebnostnega razvoja.
Namen osebnostnega coachinga je doseči pozitivno spremembo na želenem področju življenja. Coach svojemu klientu pomaga pri definiranju ciljev, ki bodo prinesli želeno spremembo, ter pri aktiviranju virov, potrebnih za dosego teh ciljev. Coach klientu pomaga na način, da mu zastavlja fokusirana vprašanja, katerih namen je odkrivanje klientovih močnih in šibkih področij, neizkoriščenih potencialov, ozaveščanje vrednot in spreminjanje omejujočih prepričanj. Pri tem ni pomembno, ali je coach strokovnjak s področja, ki zadeva cilje, saj njegova vloga ni takšna, da bi delil konkretne nasvete.
Ker se za ta poklic ne zahteva nobena formalna izobrazba in ker se ga lahko izvaja brez posebnega šolanja, je o usposobljenosti posameznega coacha težko presojati. Pri tem so nam v pomoč lahko le priporočila raznih večjih združenj profesionalnih coachev ter reference posameznega coacha.

psihoterapija svetovanje coaching

PSIHOLOŠKO SVETOVANJE


Psihološko svetovanje je namenjeno obravnavi psihičnih težav posameznika z namenom izboljšanja njegovega doživljanja, vedenja in splošnega funkcioniranja v življenju. Ta oblika pomoči je primerna za razreševanje konkretnejših problemov, zmernejših čustvenih stisk, dilem pri odločanju o večjih življenjskih spremembah, soočanju s stresom, izboljšanjem medosebnih odnosov in podobno.
Za razliko od coachinga je svetovanje osredotočeno bolj na klientovo čustvovanje, doživljanje in vedenjske vzorce. Več pozornosti se namenja sedanjosti in deloma tudi preteklosti, medtem ko je coaching bolj usmerjen v prihodnost, doseganje ciljev, razvoj klientovih potencialov in povečanje učinkovitosti, bodisi na osebnem ali poslovnem področju.
Psihološko svetovanje lahko izvaja psiholog, in sicer s pomočjo posebnih psiholoških metod. Uporabljene metode so večinoma podobne tistim, ki jih pri svojem delu uporabljajo psihoterapevti, vendar je proces svetovanja navadno krajši od psihoterapije.

PSIHOTERAPIJA


Psihoterapija je učinkovita pri odpravljanju ali lajšanju simptomov čustvenih stisk, kompleksnejših psihičnih težav in duševnih motenj (npr. depresija, anksioznost). V primerjavi s svetovanjem gre pri psihoterapiji za daljši in globlji proces, ki je primeren za tiste posameznike, ki si želijo temeljitejših in bolj trajnih sprememb pri sebi. Zaradi tega je primerna tudi za tiste ljudi, ki resnejših težav sicer nimajo, si pa želijo izboljšati kvaliteto lastnega življenja. Psihoterapevt pomaga klientu odkriti nezavedne vedenjske vzorce in impulze, izboljšati lastno samozavedanje ter razumeti vplive zgodnjih izkušenj na njegovo življenje. Preko tega lahko klient skupaj s terapevtom dela na izboljšanju medosebnih odnosov, učinkovitejšemu spoprijemanju s stresom, soočanju z večjimi življenjskimi spremembami, kot je npr. izguba službe ali smrt bližnje osebe.
Psihoterapija je lahko individualna, družinska, partnerska ali skupinska. Poznamo tudi več vrst psihoterapije, med drugim psihodinamsko, vedenjsko-kognitivno, realitetno, sistemsko, integrativno in transakcijsko. Posamezne vrste psihoterapije se med seboj razlikujejo glede na teoretično ozadje in metode dela, vse pa imajo podoben cilj - razumeti in spremeniti vedenjske vzorce in/ali njihove vzroke.
Čas trajanja psihoterapije je lahko različno dolg, odvisen pa je tako od vrste terapije in kompleksnosti težave kot tudi od klientove pripravljenosti za intenzivno delo na sebi.

Ob vseh razlikah pa ne smemo pozabiti, da je omenjenim vrstam pomoči vselej skupno to, da zahtevajo našo pripravljenost na spremembe ter vztrajno delo na sebi. Vse je torej odvisno od naše odločitve ter želje po boljšem življenju. Ste že sprejeli svojo?

Oglejte si
naše terapevte


Morda bi vas zanimalo tudi:
Stres na delovnem mestu
Kdaj na psihoterapijo?
Online psihoterapija


Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se